»Pisanje moje hčerke je zelo delikatno, lepo in žalostno.«

»Berlinale je festival moje življenja, Berlin moja usoda, film, s katerim bom odprl festival, pa moje hrepenenje.«

»Rada imam tako glavno junakinjo kot vse druge ljudi v tem filmu. Mislim, da je ta kultura zelo lepa, navsezadnje je to moja kultura.«

»Vsi moji glavni liki od Slovenke naprej funkcionirajo na ta način, da prikrivajo, da niso odprte knjige – ne vemo, ali je tisto, kar govorijo, enako kot tisto, kar mislijo. Na splošno v filmih ljudje preveč govorijo resnico.«

»Tako počaščena sem, da imam v svojem življenju to nežno dušo. Ni besed, s katerimi bi opisala vezi, ki jo zdaj delim s tabo, moj angel. Ni večje ljubezni.«

»Ta se med zgodbo večkrat obrne na glavo in s tem vzdržuje napetost vse do konca.«

»Moja Carmen se zabava in živi svobodno življenje, toda ima smolo, ko spozna neuravnovešenega don Joséja. Zame je ta od nekdaj psihopat. Ko ga Carmen zavrne, tega noče videti in zato vzplamti njegovo ljubosumje.«

»Jetnik Vavilov se mi je od prvega trenutka zdel izjemno simpatičen človek, zato mi je bilo resnično žal, da sem ga videl umirati.«

»Moje srce skače od veselja. Spet verjamem, da se bom lahko združila s hčerjo in vnukom.«